"Viteški dogi 2012" ob rob

Sobota je preteklost, nagrade podeljene, prizorišče pospravljeno, … Ostali so vtisi. In iz malo časovne distance, ko se poleže prva evforija, se vtisi izostrijo.
Prvo, kar mi pride v misli, ko se dotaknem Viteške doge, je, da je bila prireditev topla in šarmantna. Šarmantna zaradi čarobnega grajskega atrija in skrbne ureditve prizorišča, topla pa zaradi ljudi, ki so se nagnetli vanj. Razstavljavci in drugi sodelojuči, obiskovalci in vsi, ki so imeli kakršnekoli zadolžitve, vsi so izžarevali prav posebno energijo. Skratka, prireditev, ki ljudi ne pušča hladne, prireditev “z dušo”
S strokovnega vidika je bila izpeljava brezhibna. 
.jpg)
Tekoče, 
.jpg)
gladko, brez zapletov. Tako razstavni del kot vse, s čemer je le-ta bil nadgrajen.
Mimo vtisa, da so Brežice prireditev sprejele “odprtih rok”, nikakor ne moremo. Vzele so jo za svojo, o tem ni dvoma. To so nam, ki smo prišli od drugod, Brežičani dali vedeti in čutiti.
Posavskim članom kluba in vsem, ki so jih pritegnili v ekipo, klobuk dol. Na toliko nakopičene energije, entuzijazma, dela z ljubeznijo, pravzaprav strastjo, 
dandanes, ko človeška ravnanja pretežno usmerjajo drugačni interesi, redko naletiš.
Zato 
Larisi, Mojci, Doni, Sari, Joškotu, Đoniju, Klemnu, Radotu in vsem neimenovanim, predvsem pa 
Nataši, ki se je kot pravi kapitan uspela izogniti vsem čerem na njihovi “plovbi”, iskrena hvala.
.jpg)
Hvala 
Jani in 
Lidiji, da sta nesebično pridodali svoje znanje in izkušnje.
Hvala tudi 
Špeli in 
Marku, ki sta 
sodnici Špeli nudila profesionalno podporo. Še posebej pa hvala njej, da je vsem okoliščinam navkljub sprejela naše povabilo in svoje delo opravila več kot dobro.
In seveda, hvala
 vsem “dogašem”, ki so s svojo prisotnostjo prireditev osmislili. Prav posebej hvala našim 
prijateljem iz Hrvaške, njihovo udeležbo zelo cenimo.
Hvala tudi 
Brežicam in Brežičanom za gostoljubje, ki ga ni bilo mogoče prezreti.
In kaj je pod črto.
Slovenski klub za nemške doge (ter z njim tudi slovenska kinologija) je v Posavju dobil močno trdnjavo. Ne umišljenih “veličin”, ampak ljudi, ki želijo, znajo in hočejo. Z letošnjo Viteško dogo so klub zavezali.
Zato, v Brežicah se vidimo ob letu obsorej.
Igor