Teritorialna organiziranost

V vsakem društvu/klubu je nekaj zavzetih posameznikov, ki "vlečejo voz". Večina članov (ali potencialnih članov) nima ne želje, ne ambicij po sodelovanju v organih ali različnih delovnih telesih kluba.
Je z njimi kaj narobe? Popolnoma nič.
In kje leži "krivda"? Na žalost v tistih, ki so v takih društvih/klubih najbolj aktivni, ki so "vlečni konji". S tekočimi stvarmi so preobremenjeni, pomoči, ko je potrebna, je malo, obenem pa pozabljajo, da je članstvo k aktivnosti potrebno pritegniti z vsebinami in oblikami, ki so jim privlačne in zanimive. 
Ko se "upehajo", društvene/klubske aktivnosti pričnejo usihati, članstvo upada, delovanje zamira,... 

Pa vendarle vse ni samo črno. So primeri dobre prakse, so klubi in društva, ki delajo dobro, ki so se tej pasti znali izogniti. Slovenski klub za nemške doge ima ambicijo biti med njimi.

In kako namerava klub tudi manj aktivnim in manj ambicioznim članom omogočiti, da čutijo potrebno pripadnost klubu, da se s klubom lahko identificirajo, da v svoji prostočasni aktivnosti počnejo prijetne stvari in se družijo s sebi podobnimi?
S teritorialno organiziranostjo.

Tam, kjer se bo pojavil zadosten interes, bomo vzpostavili teritorialni odbor oziroma ga bodo člani vzpostavili sami. Sami si bodo organizirali aktivnosti (npr. skupni sprehodi, priprave na razstave, vadba poslušnosti, družabna srečanja, ...), organi in delovna telesa kluba pa jim bodo po potrebi in na željo stali ob strani (npr. s predavanji, tečaji, demonstracijami,...).
Teritorialni odbor bo tudi vsaj deloma finančno neodvisen, imel bo svojo podpartijo poslovnega računa, na katero se bo stekal delež od članarin in na katero bo lahko pridobival npr. lastna sponzorska in donatorska sredstva.